SOBOTNO RAZVAJANJE V ZGORNJI KUNGOTI
Zgornja Kungota, 14. oktober
Od hiše, do hiše
Naše tokratno spoznavanje Zgornje Kungote, kamor se običajno odpravimo k Hiši Denk, smo tokrat začeli nekaj kilometrov stran. Do hiše na naslovu Podigrac 19 se, kot se za te kraje spodobi, pride po cesti, ki je v hrib obdana z vinogradi. Še preden se spustimo do Hiše vina- vinarstva in izletniške kmetije Leber, nas, če le prihajamo iz zgornje kungoškega konca, najprej pozdravi Hiša 1624, skoraj 400 let stara hiše, ki so jo Leberjevi prenovili in v njej ponujajo vrhunske prenočitve. Nekoliko naprej stoji domačija Leber, od koder je le streljaj do avstrijske meje. Kmetija, nekoč bogata viničarija, je last Leberjevih postala kmalu po prvi svetovni vojni, ko je njen lastnik postal pradedek Požauko. Vinogradov je bilo takrat za dober hektar. Dedek Alojz je tradicijo oplemenitil še kot trsničar. Jakob, oče sedanjega gospodarja Igorja, je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja trto gojil že na treh hektarjih, mama Leopoldina pa je kot izvrstna kuharica veliko pripomogla k temu, da so v devetdesetih letih začeli še turistično dejavnost. Trenutno vina ustvarjata dve generaciji – gospodar Igor z ženo Petro in sin Aljaž. Na malo manj kot desetih hektarjih vinogradov gojijo devet belih sort – laški rizling, sauvignon, chardonnay, renski rizling, rumeni muškat, kerner, traminec in sivi ter beli pinot – ter tri rdeče sorte – modra frankinja, zweigelt in modri pinot-. Njihova vina so izredno sveža in povsem naravna, pridelana na način hladne fermentacije.
Po prijetnem kramljanju in okušanju vin, nas je čas že nekoliko priganjal nazaj v Zgornjo Kungoto. Tokrat smo se odločili, da naše šesto srečanje v Hiši Denk namesto običajne večerje, začnemo v času kosila. Gregor Vračko nam je, kot smo že vajeni, pričaral navdušujoče krožnike, ki niso le eksplozija okusov ampak tudi čudovita paša za oči. Tudi tega smo že vajeni, da nam o krožnikih ne pove prav dosti. Morda našteje kakšno osnovno sestavino, morda opomni na kakšno podrobnost. Preprosto pusti, da njegove umetnine govorijo same zase. In čudovito je videti, da govorijo vselej nove zgodbe, ki se jih še dolgo ne bomo naveličali.
Seku M. Condé
Bailli Délégué
