15. Dîner Amical, Restavracija CUBO, Ljubljana

NAJ BO KUBUS ALI KUBA,
LE CUBO NAM JE HIŠA LJUBA!
Restavracija CUBO, Ljubljana
sreda, 19.1.2022

 

Za pozdrav krema iz zrn, ki so jih posušena jedli do 16. stoletja
Pita z grahovo kremo kremo in črnim česnom
Hrustljava blazinica z zelenjavno sekanico, grškim jogurtom in pikantnim kaviarjem
Mumm Cordon rouge

*
Malo tudi po japonsko
Tanke brancinove rezine z dehidriranim porom, vloženo korenje, pečeni avokado
Prinčič & Četrtič Sinefinis brut nature, Rebolium

*
Kot pri kulinaričnem knjigovezu
Zloženka millefeuille s hrustljavo govedino, pena (mousse) iz pečene cvetače in gorčice, prah zelenega jabolka in koromača
Vipava pinela Lanthieri 2020

*
Pa še malo japonskega in arabskega
Juha miso, rebrinčev pire, vloženi ingver, zelenjavni cmok ali falafel

*
Kaj je še prišlo iz Azije?
Rižota z račjim konfitom, marelicami in pomarančami
Chateau Miraval, Cotes de Provence 2020

*
Na vrsti je razgradnik…!
Citrusov sorbet ali šerbet z likerjem Cointreau

*
Brancin, luben ali zobčasti ostriž
Brancinov file, pokuhan v rjavem maslu, zelenjavna zloženka, omaka s prosekarjem, opečen jadranski škamp 
Kristalvin chardonnay selection 2018

*
Tele je zašlo med lešnike…
Telečji file v skorjici lešnikov in kakavovih zrn, močna ali demi–glace omaka s portovcem, krompirjeva zloženka, francoski mehki sir brie
Jakončič Carolina noir 2017

*
Če skuhamo smetano oz. jogurt
Jogurtova panna cotta s kokosovo kremo in mangom
Jakončič Ariada 2015

*
Sladek spomin na angleški božič
Tradicionalni angleški božični kipnik ali pudding, konjakovo maslo s pomarančami, mascarponejeva pena
Jakončič Ariada 2015

***

Za začetek Chaînovega leta,
tu okusov Cubo je paleta,
vsako leto na meniju so novosti,
nekaj slanih, nekaj pa sladkosti!

 


Ognjemet izvirnosti in izvrstnosti!
Že ob prebiranju jedilnika, ki so ga za nas pripravili mojster Boštjan Trstenjak in njegova ekipa je bilo jasno, da nas čaka nepozabno uvodno srečanje leta 2022. Še toliko bolj smo se ga veselili tudi zato, ker nam jo je epidemija lani zagodla in smo tradicionalno januarsko druženje pri Cubu morali odpovedati. Ko se nas je pod večer nabrala še prav številčna druščina, je bilo vse nared za izvrstno druženje ob izvrstnem kulinaričnem popotovanju.
Začeli smo ga z dvema pozdravoma iz kuhinje. Pito z grahovo kremo in črnim česnom ter hrustljavo blazinico z zelenjavno sekanico, grškim jogurtom in pikantnim kaviarjem. Pozdrava, postrežena hkrati, je izvrstno dopolnjeval šampanjec Mumm Cordon rouge.
S tankimi brancinovimi rezinami z dehidriranim porom, vloženim korenjem in pečenim avokadom bi pri Cubu prepričali še tako zagrizenega ne-jedca rib. Če h krožniku dodajo še Prinčič & Četrtič Sinefinis brut nature, Rebolium, o tem sploh ne more biti dvoma. Vsekakor prva iskra večera mnogoterih isker. Sledila je zloženka millefeuille s hrustljavo govedino, pena (mousse) iz pečene cvetače in gorčice, prah zelenega jabolka in koromača. V kozarcih pa Vipava pinela Lanthieri 2020. Slikovito sestavljena jed, ki je bila paša ne samo za brbončice, ampak tudi za oči. Paša za oči je bil tudi naslednji krožnik. Juha miso, rebrinčev pire, vloženi ingver, zelenjavni cmok ali falafel. Nadvse elegantna jed, na pogled romantična in s silnim karakterjem okusov.
V bistvo okusov so se podali z rižoto z račjim konfitom, marelicami in pomarančami, ki jo je spemljal Chateau Miraval, Cotes de Provence 2020. Izjemno spajanje vina in hrane! Naj mi prof. dr. Bogataj, ki ga žal ni bilo z nami, na tem mestu dovoli nekaj besed o konfitu. Našel sem jih na spletu in čeprav avtor zapisa ni bil naveden, bi bilo še kako verjetno, da jih je zapisal prav Profesor.
“Raco v konfitu so izumili v strahu pred pomanjkanjem hrane. Ohranjanje račjega mesa v lastni maščobi sega torej že v antiko. Naši predniki so meso počasi kuhali v lastni maščobi (tako je obdržal vlago), nato pa so ga vložili v temno posodo iz obstojnega materiala (steklo, emajl), ga zalili s to isto maščobo, ga postavili na hladno, da se je maščoba strdila in v hladnih zimskih dneh se je pripravek ohranil tudi do šest mesecev. Kuhano meso ostane dlje časa zavarovano pred vsemi mikroorganizmi, zahvaljujoč dodatku soli in prekritosti z maščobo, ki preprečuje prehod zraka. Tak okusen način porabe perutnine je postal stalnica na mizah plemstva na dvoru Henrika VII. Čeprav zdaj meso hranimo v hladilnikih, je ta tehnika postala specialiteta, tako da lahko rečemo, da s konfitom prinašamo delček kraljevega banketa na naše mize!”
Po obilju okusov je sledila osvežitev. Citrusov sorbet ali šerbet z likerjem Cointreau. Temu je sledil brancinov file, pokuhan v rjavem maslu, zelenjavna zloženka, omaka s prosekarjem, opečen jadranski škamp. Za spremljavo pa Kristalvin chardonnay selection 2018.
In kot da večer ne bi bil že tako poln izjemnih krožnikov, je pren das prišel še telečji file v skorjici lešnikov in kakavovih zrn, močna ali demi–glace omaka s portovcem, krompirjeva zloženka, francoski mehki sir brie. Za piko na i pa je poskrbel Jakončič Carolina noir 2017.
Še z dvema sladicama so nas razvajali v Cubu. Prva je bila jogurtova panna cotta s kokosovo kremo in mangom, zraven pa Jakončič Ariada 2015. Ob spremljavi mini ognjemeta pa je pred nas prišel še tradicionalni angleški božični kipnik ali pudding, konjakovo maslo s pomarančami, mascarponejeva pena.
Prvo letošnje srečanje nam bo zagotovo ostalo v spominu kot izvrsten preplet okusov, arhitekture krožnikov, premišljeno izbranega vina in kulinaričnega popotovanja. Kaj lepšega bi si lahko želeli za začetek!
Seku M. Condé,
Bailli Délégué





16. Dîner Amical, Restavracija JB, Ljubljana

V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV, NOVEGA LETA IGRIVEGA,
RAŽENJCEM NE PRIDE KOVID DO ŽIVEGA!
Restavracija JB, Ljubljana
petek, 10. 12. 2021

Pridemo z maskami, nadaljujemo brez njih
Pozdrav iz kuhinje
*
1. odmerek
Pecivo ali brijoš s škampom
*
2. odmerek
Gosja jetra, polenta
*
3. odmerek
Prekajena postrv, brstični ohrovt
*
PCT test (še od martinovega)
Raca z mlinci
*
Za cepljene in necepljene
Sladica JB

***

Bratovž Janez kovid nam odganja,
uspešno razkužuje; a vin ne imenuje!
Zato že pred večerjo nam obljubi,
da pri jedi vsaki,
drugo vino nam ponudi!


Predpraznična tradicija

Predpraznična večerja pri našem članu Janezu Bratovžu in njegovih kuharski ter strežni ekipi  je postala že tradicija slovenskega Chaîne. Tokrat smo zapolnili vse mize v prvem prostoru restavracije JB na Miklošičevi cesti, ki je kot prva v Sloveniji s svojo ponudbo sooblikovala začetke vstopanja naše države v sodobno kuhinjo. Poleg tega je Janez Bratovž bil in je eden redkih slovenskih prvih kuharskih mojstrov, ki svoje bogato znanje nesebično predaja vsem, ki vstopajo v čudoviti svet kuharske umetnosti.

Na začetku so nam postregli s tremi pozdravi iz kuhinje. Najprej z rezino tune in topinamburjem, sledil je v tempuri ocvrt bakalar s sipinim črnilom in tretji pozdrav je bil ocvrt kruh z ožganim jajčevcem in rezino račjih prsi. K pozdravom smo pili penino Silveri iz Brd. 

Zaradi koronskih ukrepov in pravil je bilo na tokratnem jedilnem listu manj krožnikov, saj se je morala večerja zaključiti ob zapovedani 22.uri. prva hladna predjed je bila izjemna. Na brijošu je bilo položeno meso škampovih repkov in ocvrte rezine čebule. Vino je odlično zaokrožilo jed in sicer je bil to Šukljetov roze, letnika 2020 iz Bele krajine. Druga hladna predjed je bila spet nekaj posebnega. Osnovo je predstavljala na mlinskem kamnu mleta polenta oz. koruzna moka, ki jo je skupaj z rumenjaki Bratovž kuhal dve uri na 65⁰C in tako dobil izjemno kremasto strukturo. Na njo je položil tanki rezini surovih gosjih jeter in pomarančno pralinejo. Prinčičev cuvée, letnika 2015 iz Brd je bil odlična spremljava te izjemne jedi. 

Če smo se s hladnima predjedjema na različnje načine dotikali francoske kuhinje (brijoš, gosja jetra) je nadaljevanje vedno bolj povezovalo prehransko dediščino Slovenije in njeno sodobno (Bratovževo) interpretacijo. Tako je bila osnova tople predjedi prekajena postrv s pečenim brstičnim ohrovtom in kremo iz česna in krompirja. Zelo razveseljivo je bilo, da je Bratovž uvedel sladkovodno ribo, saj se je ob vsem marketingu morskih rib, kar nekoliko zapostavilo ribje bogastvo naših rek, potokov in jezer. Predvsem pa številne načine njihove priprave v okusnih jedeh. Primerno začinjeno jed je zaokrožil še dodani čili in seveda kozarec odlične Pivolove malvazije Zaro, letnika 2017 iz Istre. 

Za glavno jed so nam postregli ˝klasiko˝ martinovanj, vendar pripravljeno na inovativen način po Bratovževo. Račje prsi s čudovito okusno skorjico in krema rdečega zelja ter hišni Bratovževi mlinci so bili pravi vrhunec večerje. Vino k glavni jedi je bil Pasji rep Jebachina, letnika 2019, iz Vipavske doline. 

Zaključek večera je zaznamovala sladica. Osnova je bila brezglutenska korenjeva tortica, ki ji je Bratovž priložil kremo iz testa, sladoled iz rjavega masla ter maline in grozdne jagode. Steyerjev dišeči traminec, letnika 2020, iz Plitvice pri Apačah je odlično poplaknil okusno in sočno sladico. Bil je priložnost za naše zadnje letošnje nazdravljanje, s pogledom v naslednje leto. Za tega upamo, da nam bo v večji meri prizaneslo z raznimi virusi in na nje vezanimi težavami, ki so nas pogosto omejevale pri uresničevanju naših druženj. 

Prof.dr. Janez Bogataj,
Conseiller gastronomique 
















 


7. Dîner Amical, Gostilna Oštarija, Dolenjske Toplice

 

V TOPLIŠKO OŠTARIJO NA KULINARIČNO SIMFONIJO
Oštarija Herbelier, Dolenjske Toplice,
petek, 22.10.2021

 

Kje je topleje? V termah ali pri Gregorčičevem šporhajtu?
Kuhana glava krškopoljca s kmetije Krhin, fermentirana nadzemna zelenjava, sončično olje kmetije Karlovček, drobnjak in figova marmelada in hišni rožmarinovi štrukeljci
Istenič penina Prestige, 2013, ekstra brut
 *
Postrv je skočila v sobo Konstantina Konvalinke
Sekanica  rdeče postrvi, zelene in mariniranega grozdja
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum
*
Vsej me v kepo (suho zemljo), pravi ajda, pa te zasujem v kašči
Ajda mlina Košak z bučo, črno lečo, jurčki in chia semeni
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum,
*
Juha se iz kuhne duha…
Peneča grahova kremna juha s kardamomom in prepeličjim jajcem
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum
*
Spomin na nekdanje poroke
Slivov kompot z žganjem ali šnopcem
 *
Čez tri tedne bo martinovo
Račje prsi z medeno omako, brusnicami in limeto, bučni kipnik, pokuhan kodrolistni ohrovt
Vinska klet Krško modra frankinja Gourmet, 2017, suho, magnum
*
Vseh le ni pobrala letošnja zmrzal…
Tris jabolk sorte topaz s kmetije Bučar
Cvelbar rumeni muškat, 2020, polsladko

***
Enim kava se prileže,
sladkost Tatjance se obleže,
a za dober spanec,
še pleterskega žganja kanec!


Kratka notica o niti ne tako kratkem večeru.

 

Morda smo se ob letošnjih srečanjih že malo razvadili, da se nas zbere kar lepo število dobrojedcev, vsaj tja čez 20. No, tokrat nas je bilo za prste obeh rok, čemur je morda botroval rahlo nehvaležen datum, tik pred začetkom krompirjevih počitnic. A mojster Roberto Gregorčič je kakršnokoli razočaranje nad maloščevilčnostjo v svojem slogu odpravil z domislico: “Ni važnu kulk nas je, važn je, da se mamo fajn!” In kako fajn smo se imeli! Še preden smo se posedli ob skupno mizo nas je na vhodu pričakala “dolenjska mečarica” – na tanko narezane rezine s kuhane glave krškopoljca. Zanimivo drzna dobrodošlica, ki so jo spremljali tudi nenehno polni kozarci penine. Za pravo vzdušje pa sta poskrbela še mlada pevka in kitarist, ki sta goste ves večer spominjala na zlate čase slovenske popevke in vsake toliko pridala kakšno modernejšo slovensko skladbo.

Naša maloštevilčna družba je sicer pritegovala precej pogledov drugih gostov, kar smo tudi s pridom izkoristili. Pozornost pa so pritegovali tudi krožniki, ki so se zvrstili v večeru in izvrstno izbrana vinska spremljava. Posebej naj poudarim, da je prve tri jedi vinsko zaokrožil laški rizling Vinarstva Colnar. Vsekakor drzna, a dobro premišljena odločitev, saj je imelo vino priložnost pokazati vso svojo širino in karakter.

Poleg glasbe, izvrstnega vina in prvovrstnih jedi je večer spremljala tudi radoživa razprava, ki se je za nekatere zavlekla krepko tja proti jutru. Kako je že rekel mojster Roberto?!

“Ni važnu kulk nas je, važn je, da se mamo fajn!”

Seku M. Condé,
Bailli Délégué








4. Dîner Amical, Ošterija DEBELUH, Brežice

OKUSI DEŽELE KRŠKOPOLJCA
4. Dîner Amical, Ošterija Debeluh, Brežice, 8.10.2021

Juretov pozdrav iz kuhinje
Kozinc penina Nord
*
Jelene so lovili že brežiški graščaki
Jelenova sekanica, bizeljske prinele in hrustljava kopriva
Albiana zeleni silvanec
*
Ali je lahko rižota lahko tudi brez riža?
Rižota, ki ni iz riža, sipa, krompir in limona
Familija sauvignon
*
Čez dober mesec bo že martinovo
Gosja jetra, jabolka, bela gomoljika
Keltis muškat, suho
*
Če odojka odstavijo od svinje
Potrebušina mlečnega odojka, kostanj, ohrovt
Kozinc modra frankinja
*
Z drevesa in kašče
Predsladica s hruško in ajdo
*
Ti si moja čokolada…
Čokolada in lešniki

***

Pripeljali smo se na Krško polje
in vsi smo dobre volje.
Gosti nas prvi mojster Jure,
je zajca dal v raviol
in ne bizeljske kure!

***

Ocenili smo neocenjeno!

Star pregovor, ki pravi, kaj se delaš Francoza, je še kako dobrodošel za razumevanje letošnjega ne-ocenjevanja nekaterih odličnih slovenskih gostinskih hiš in njihove ponudbe. Sprejemamo razlago in argument, da Michelinove zvezde  prispevajo k promociji gastronomije Slovenije. Vendar bi le-to, namreč promocijo, lahko zelo uspešno usmerjali tudi brez tega globalnega ocenjevanja. Predvsem na temelju temeljitega poznavanja filozofije in dejanske ponudbe posameznih gostinskih hiš, ki že vrsto let odlično usmerjajo vrh kulinarične piramide Slovenije. Iz stržena teh ocen bi morali podeljevati izbrane znake odličnosti, ki bi jih z marketinškimi in promocijskimi orodji uveljavili tudi v svetu. Slovenija mora iti svojo pot, predvsem tudi pot, ki dejansko vodi v posamezne gostinske hiše, ne pa, da zapisane ocene v vodniku dajejo vtis, da skrivnostni ocenjevalci določenih slovenskih hiš niso videli niti od zunaj! Pa še nekaj: Govorimo o zeleni in trajnostni Sloveniji, pri tem pa sprejemamo sistem, ki v svojih razvojnih temeljih temelji na gumah! Bodimo torej drugačni in kot taki bomo v prihodnje še bolj zanimivi za svet. Slednjemu ponudimo okuse različnosti v 24 gastronomskih regijah in s pošteno ustvarjalnostjo gostinskih hiš, ki so bile ob značilni francoski površnosti spregledane! Žal predvsem tiste, ki ne gradijo svojega uspeha na t.i. Self promotion!

Naj bo dovolj za uvod k zapisu o večerji v Ošteriji Debeluh v Brežicah, kjer svoje goste razvaja prvi kuharski mojster Jure Tomič. To je bil naš že 4. Dîner Amical. Celotna večerja je bila izjemen kulinarični dogodek, ki je pokazal odlično znanje prvega kuharskega mojstra in njegove kuharske ter strežne ekipe. Krožniki od pozdravov iz kuhinje do sladice so bili kot enakomerno stopnjevano stopnišče; noben korak ni zastal ali prehiteval, doživetje je bilo izjemno. Že pozdrava iz kuhinje sta dobesedno šokirala. Jagenčje meso kuhano v ovčjem mleku, nastrgano in z dodatkom kumare in jogurta ter postrv s koruzo sta napovedala izjemno doživetje okusov. Že na tem mestu povejmo, da smo k jedem pili le bizeljska in haloška vina, torej vina lokalnega in regionalnega okolja, ki so bila odlično izbrana. Prva hladna predjed je bila sekanica iz jelenjega mesa z bizeljskimi nežvepljanimi prinelami in s hrustljavim koprivnim listom. Jed je bila tudi likovni dogodek na krožniku, okusi pa so bili na sploh izjemni. K jedi je Jure Tomič izbral zeleni silvanec, kar je bila popolnoma pravilna odločitev, čeprav bi na prvi pogled pričakovali eno od rdečih vin. 

Vsak naslednji krožnik je bil pozitivni šok! Prva topla predjed je bil testeninski ˝riž˝ s sipinim črnilom, za njim pa izjemna gosja jetra z jabolki in belimi gomoljikami. Izjemno in še kako drži Tomičeva ugotovitev, ko je ob postrežbi te jedi dodal: Če je to kriza, naj traja!  Enkratna je bila tudi glavna jed: Do popolnosti  pravilno zapečena potrebušina mlečnega odojka s kostanji, ohrovtom in korenjevo kašo. Jed je bila sladkasta, kar je povzročila zapečena potrebušina. K glavni jedi so nam v kozarce nalili Kozinčevo modro frankinjo iz Dolnjega Impolja. Celota izjemna! 

Po glavni jedi je Jure Tomič postregel t.i. predsladico s hruško, ajdo in sorbetom, potem pa je sledila izjemna sladica z mletimi lešniki, na katere je bil položen čokoladni žličnik.

Tako smo zaključili naše letošnje večerno druženje pri Debeluhu v Brežicah, ki sodi v sam vrh naših kakovostnih gostinskih lokalov. Naše uvrstitve v družbo hiš najstarejše mednarodne verige Chaîne des Rôtisseurs temeljijo na premišljenih strokovnih kriterijih, številnih obiskih, ki so najbolj sprejemljiv način preverjanja kakovosti. Medmrežje zagotovo ni najbolj primeren način odkrivanja okusov!

 

Prof. dr. Janez Bogataj,
Conseiller Gastronomique    










 


13. Dîner Amical, Gostilna ČUBR, Križ pri Komendi

POPREJ JE BIL VEDNO MED KMETI VELIK RAVS IN KAVS,
KOMU BO PRIPADLA ČAST, DA BO NOSIL ZASTAVO… 
(J. V. Valvasor, 1689)

Petek, 17. september 2021
Hiša Čubr nas pozdravi
Penina Furman 1934
*
Tokrat pri Čubru najprej na Primorsko
Sipa, pesa, koromač, kumarični sorbet
Movia Gredič, 2020, suho
*
Vrnitev v goveje loge
Goveja sekanica, začimbna krema, ocvrti rumenjak
Batič sivi pinot, 2019, suho
*
Tokrat ne v zelju ampak v juhi
Luštrekova juha z zajčjim raviolom
Batič sivi pinot, 2019, suho
*
Bliža se čas kolin
Pečenica s potočnimi raki in kovačem, zelje, ocvirki
Batič laški rizling, 2020, suho
*
Jetra, ki vedno dajo vetra…
Telečja jetra, bela polenta, kostni mozeg
Movia veliko rdeče, 2011, suho
*
Turki in Arabci nekaj presekajo
Sorbet črnega ribeza, bazilika, jabolčna čežana
*
To nima nobene povezave s Splitom ampak z razpolovljeno sladico
Banana Split
Helmut Gangel, suhi jagodni izbor, 2008, sladko
***
Kdor k Čubru zavije,
mora okusiti Anitine arcnije, 
kdor zgreši, po polju tava,
pri Čubru čaka ga še kava!

***

Na vstopu v jesen

Večerja v gostilni Čubr, Križ pri Komendi, 17.9.2021

Zapis o večerji v gostilni Čubr na Križu pri Komendi najprej izkoriščam za opravičilo. Ob zaključnem ˝obredu˝ po večerji sem namreč popolnoma pozabil komentirati naslov večerje, ki sem ga napisal na meniju. Pojasnilo je namreč več kot nujno, saj brez tega vsebina naslova nič ne pomeni. Za citat sem namreč izbral stavek iz daljšega besedila v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. V tem besedilu namreč govori o Komendi in posredno tudi Križu in sicer naslednje:

Župnija Šentpeter v Komendi je v oglejski škofiji, pripada pa drugače malteškim vitezom…Žegnanje je v nedeljo po sv. Jerneju. Pri tej cerkvi – pri njej je tudi tabor in grad – gre procesija ne kakor v drugih krajih peš, temveč na konjih in sicer takole: spredaj jahata dva kmeta z zastavo (poprej je vedno med kmeti velik ravs in kavs, komu bo pripadla čast, da bo nosil zastavo); nato jaha duhovni z najsvetejšim in za njim več sto kmetov, tudi na konjih. Tako jahajo okoli polj…Potem beró štiri evangelije proti štirim delom svetá. K evangelijem drvijo kmetje in se rinejo, da je veselje gledati, kako drug drugega s konja suva in v peščenega jezdeca spreminja. A to se ne godi nalašč, temveč slučajno in zaradi nerodnosti jezdeca in konja, saj imajo neokretne konje, ki še niso vajeni ježe. Potemtakem se tem vaškim jezdecem nikakor ne dá očitati, da se pred evangelijem ne bi ponižali do zemlje…

Po do sedaj znanih zgodovinskih pričevanjih je bila to edina procesija na konjih. Poleg te imajo prav na Križu še eno posebnost, ki ja povezana s konji in govedom. Vsako let na praznih sv. Štefana (26.12.) nosijo k blagoslovu v krajevno cerkev lesene figurice konjev in govedi. Ta šega sicer ni značilna le za Križ ampak tudi za nekatere druge naše kraje, zlasti na Gorenjskem, tudi Notranjskem in Dolenjskem. V slednjih dveh pokrajinah je ta šega bolj novodobna, medtem ko je na Križu za gotovo stara več stoletij. Upam, da je naslov večerje sedaj pojasnjen. Spraševal sem se, zakaj sem ga pozabil komentirati? Morda zaradi okusnih pečenic in odlične Anitine sladice, pravzaprav večerje v celoti. Torej pojdimo lepo po vrsti.

Čubrova kuharska in strežna ekipa nas je naprej razvajala s pozdravi iz kuhinje, ob katerih smo okušali penino znamke ˝Furman 1934˝. K pozdravom so nam postregli z več vrstami kruha in grisinov, kar je bila še ena Anitina mojstrovina. Nekatere vrste kruha so bile še mlačne, kar je še dodatno povezalo okus tistega, kar je bilo h kruhu namenjeno in narezano z znamenito ˝berkelco˝. Med pozdravi je bil tudi mali kornet, nadevam s skuto z drobnjakom in zataknjeno rezino gorenjske klobase. Naslednji pozdrav je bila mala bombetka z gobo, ki se imenuje ˝možek˝ ali  ˝kravji mavl˝. S priloženo, drobno narezano solatko je bil to zares okusen prigrizek. Zadnji pozdrav iz kuhinje pa je bila tanka rezina ocvrtih jagnječjih pljuč, ki so jo postregli zataknjeno na paličici. To so bili torej pozdravi iz kuhinje.

V nadaljevanju smo najprej okušali zanimivo zloženko iz sipinih širokih rezancev, na katere so položili solato iz koromača (ali sladkega komarčka oz. janeževega gomolja) in izjemno zanimiv kumarični sorbet. Ta prva hladna predjed je bila izjemno osvežilna in zanimiva z okusi, ki so bili glede sestavin izrazito mediteranski. Zato ne preseneča, da se je z jedo odlično ujelo suho belo vino Movia Gredič, letnika 2020.

Naslednja hladna predjed je bila goveja sekanica (to še vedno povsod po Sloveniji popolnoma nepravilno poslovenjeno imenujejo tatar, kar ne pomeni nič!). Sekanico so položili v obliko kolača, v njegovo sredino pa položili kremo iz številnih začimb in začinjenih živil ter dodali še ocvrt rumenjak in koščke ocvrte pašičje kože. Izjemni okusi in odličen krožnik, ki ga je oplemenenitil še Batičev sivi pinot, letnika 2019.

Po ˝logiki˝ je sledila juha. To je bila luštrekova juha. Vonj luštreka se je takoj razširil iz kuhinje vse do gostinskih sob, v katerih smo tokrat imeli naše srečanje. Za zakuho so pripravili testene žepke (it. ravioli) z nadevom iz zajčjega mesa. To meso je ustvarilo v testenem žepku zelo uravnotežen, blag okus. Glede vina smo ostali še vedno pri Batičevem sivem pinotu in prav je bilo tako!

Sledile so tople jedi. Najprej veliko presenečenje, ki ga je predstavljala miniaturna pečenica z ˝repom˝, kar pomeni eno celo pečenico in še dodano polovico. Največja odlika te pečenice je bil nadev z mesom potočnih rakov in morske ribe kovača. Izjemen okus in hkrati odličen primer, kako se lahko t.i. tradicija kolin tudi nadgradi, ne da bi le-te izgubile svojo istovetnost. K jedi so postregli še z zeljem in zabelo z ocvirki. Vsekakor krožnik, ki ne bi smel manjkati tudi v najbolj zahtevnih slovenskih promocijsko protokolarnih pogostitvah. A na tej točki smo se že dotaknili problematičnega področja, zato naj bo o tem dovolj! Vsekakor pa ne smemo prezreti odlično izbrane vinske spremljave, ki jo je predstavljal odličen Batičev laški rizling (!), letnika 2020. Lahko bi ob tej izbiri vina rekli: Štajerci pa v jok!

Pred glavno jedjo so nam postregli sorbet. Ta ˝razgradnik˝so bojda prvi uvedli že Arabci in Turki, če lahko verjamemo virom, ki so nam na voljo. Pri Čubru so bili spet inovativni, saj so sorbet ali šerbet  pripravili iz črnega ribeza in vodke, dodali  pa še jabolčno čežano z baziliko. Zares odlično!

Glavna jed je bila dokaj klasična, morda celo nekoliko presenetljiva v nizu vseh jedi, ki smo jih okušali. Pripravilo so nam okusna telečja jetra, belo polento s kostnim mozgom pa so postregli v izpraznjenih mozgovih kosteh. In k jetrom odlično rdeče vino in sicer iz kleti Movia njihov paradni konj veliko rdeče, letnika 2011.

In, če na tem mestu uporabim besede iz popotnega dnevnika Paola Santonina, konclerja oglejskega patriarha, ki je v drugi polovici 15. stoletja zapisal: ko smo se že do dobra najedli, so nam postregli še z izvrstno sladico…To je bila banana split, kar seveda nima nobene povezave s Splitom in hrvaško gastronomijo (čeprav verjetno Hrvati sanjajo tudi v tej smeri!) ampak govorimo o globalni razpolovljeni sladici, tokrat banani. Tudi z okusi tega krožnika je Anita ponovno dokazalo njeno izjemno slaščičarsko mojstrstvo.  Ob zaključku te večerje smo dobili male stekleničke, na katerih je zapisano: Anitine arcnije, za zdravje in na zdravje ter so zvarjene iz več kot 50 zdravilnih zelišč. Podpisani priporočam prvi, drugi in poživitveni odmerek!

Prof.dr. Janez Bogataj
Conseiller gastronomique




















 


4. Dîner Amical, Hiša DENK in 2. Déjeuner Amical, Restavracija MAK

V ZNAMENJU ŠTEVILKE 2
3. in 4. september 2021

Naše septembrsko druženje je bilo tokrat dvodnevno, 3. in 4. 9. V dveh dnevih smo obiskali dve gostinski hiši dveh bratov, napovedali dve vinski kleti, a obiskali le eno, le krožnikov smo okusili veliko več kot le dva. V pričujočem zapisu ne bom poročal o obisku vinske kleti, ki se ga nisem udeležil. Zato pa z velikim navdušenjem in zadovoljstvom o izjemni večerji v gostilni Denk v Zgornji Kungoti in prav tako izjemnem kosilu v gostilni Mak v Mariboru. V obeh kraljujeta kulinarična brata Vrač(k)a ali kot je bil bolj natančen David Vračko, ki je dejal: Moj brat Gregor je čarovnik, jaz sem pa vrač! Že v tem kratkem uvodu naj poudarim, da imata obe gostinski hiši poleg kuharske tudi izjemni strežni ekipi, ki navdušujeta z obvladovanjem poklica, kakor tudi z izjemno prijaznostjo, komunikativnostjo in humorjem. Če bo kdaj napisan učbenik za bodoče natakarje, kar se seveda ne bo zgodilo(!), bi se morebitni avtor(ji) lahko veliko naučili prav v teh dveh hišah.

Večerja pri prvem bratu Vrač(k)u

Na gostilniški terasi so nas po nemogočih razmerah na cesti ˝oživljali˝ mehurčki penine šipona vinske kleti Dveri pax, ki je bila nagrajena na Decanterju. Tem je sledilo kar pet pozdravov iz kuhinje in dve vini, zvrsti couvée albus, vinarstva Kušter iz Zgornje Kungote in Marco, vinarstva Leber – Vračko, letnika 2019. Za uvod v pozdrave iz kuhinje so prinesli najprej še mlačne krušne hlebčke in spenjeno maslo, potem pa se je začela prva ˝serija˝. Najprej hrustljavčki (interpretacija tacosov) na zrnih ajde s teletino. Sledile so male palačinke, položene na smrekovih vejicah, z nadevom iz svinjine krškopoljca in testene kroglice, ki so bile nadevane s sirom sorte sbrniz (slov. zbrinc), vendar ne iz istoimenske švicarske doline ampak iz Podnanosa. Za njimi so presenetile ne povsem prerezani krušni hlebčki, nadevani z drobno narezanima dim – sumom in piščančjim mesom, kar poznamo tudi kot bauban, tudi bao bun in je značilna jed npr. za kitajsko novo leto. Za zaključek pozdravov iz kuhinje je Gregor Vračko zvaril izjemno juho iz stebelne zelene in dodal rezino postrvi. Jed je bila izjemnih okusov. Tej oceni so pritrdila vsa naša omizja. Za uvod v drugi del večerje so nam najprej postregli odlično mešano zelenjavno solato. V njej so bili tudi paradižnik, mehiške kumare, smetana, bučno olje in še marsikaj, kar je ustvarilo enkratno svežino in okuse. Sledila je ribja jed. To je bila sekanica zlatovčice, položena na hrustljavo zapečeno kožo iste ribe, prelite z miso juho in dodano avokadovo kremo. Če bi rekel izjemno, bi bila ta oznaka premalo! K jedi se je odlično prilegel chardonnay vinske kleti Kušter, za katerega so nam povedali, da še ni v prodaji (!). Po ribi je bilo pričakovati stopnjevanost okusov in to se je tudi zgodilo. Ličnica mangulice s kolerabo in omako brez primere!  K jedi pa presenečenje in sicer rdeče vino iz Bordeauxa, zadruge Chateau Grand Village, letnika 2018 in 15,5 vol.%. Kljub nekoliko povečani količini slednjega, naslednji dan ni bilo nikakršnih težav ali stanja slabosti! Osrednja glavna jed je bila govedina, znamke Pohorje Beef (Sicer ne vem, zakaj jo rejci in mesarji sprejemajo le v angleški različici?). Meso je bilo pripravljeno odlično in se je v ustih skoraj topilo, dodane so bile tudi lisičke in žito amarant. Slednjega so zelo cenili že Inki, Maji in Azteki, sedaj pa dobiva vedno večjo vlogo tudi v sodobni prehrani Evrope. Do konca te odlične večerje sta sledili še dve sladici, pravzaprav tri, saj je bila prva postrežena na dveh krožnikih, belem in črnem. Na njiju so v kuhinji položili belo in temno čokolado, rumov sladoled, figo, čokoladno peno (fr. mousse) in morda še kaj, kar sem v seštevku okusov spregledal.  K sladicama so nam postregli traminec iz hiše Jamnik v Svečini. Druga (oz. tretja) sladica je bila sestavljena z več variacijami breskve in je po oblikovanju spominjala na podobo virusa covid, kar so naredili z drobnimi španskimi vetrci ali meringami. V posebnem kozarčku so  dodali še breskove perle ali breskov ˝kaviar˝ in breskovo kremo.

Bilo je izjemno kulinarično doživetje in spoznanje, da ima Gregor Vračko poleg nadarjenosti in znanja tudi izjemne sposobnosti za kombiniranje različnih kuharskih tehnik. Ena Michelinova zvezdica je bila za gotovo premalo. Morda pa je bila ovira le ta, da je bilo ocenjevanje za te zvezde prvič, pa še v Sloveniji, ki se zelo počasi prebija  na tisto mesto v svetovni gastronomiji, ki ji resnično pripada.

 

Kosilo pri drugem bratu Vrač(k)u

Marsikaj, kar je bilo povedano za Gregorja velja tudi za njegovega brata Davida, ki nam je naslednji dan pripravil s kosilom izjemno doživetje okusov in tudi dobre volje. Z velikim pričakovanjem smo vstopili v njegovo hišo, na vhodu katere piše, da nimajo vstopa amaterji. Glede na popolno zmedo, ki o pandemiji covida in novih mutacij vlada v Sloveniji, smo bili že pred vhodom deležni okusnega ˝razkužila˝, ki nam ga je David vbrizgal v ustno votlino s pomočjo pršila. Najprej so nam postregli tri pozdrave iz kuhinje ob penini Medot letnika 2014 iz modrega pinota, chardonnaya in rebule. Prvi pozdrav so bile z gorilnikom popečene rezine kulena, nadevanega z mesom krškopoljca. Rezine so bile zataknjene na izjemno tankih in hrustljavih grisinih. Z dodatkom rdeče mlete ostre paprike so bile rezine primeren uvod in podlaga za požirke penine. Drugi pozdrav iz kuhinje so bili poljubčki  (fr.macaron, nem. macrone) z vmesnim nadevom iz paštete, tretji pa mošnjički iz tankega listnatega testa s pokuhanim prepeličjim jajcem. Vse troje odličen uvod v nadaljevanje. Sledila je namreč osvežujoča, zelen javno sadna jed. Paradižniki so bili nadevani z belo peno iz paradižnikove vode in preliti z bazilikinim oljem. Okus so zaokrožile še dehidrirane robidnice. Jed se je odlično povezala z vinom sivi pinot vinske hiše Leber – Vračko iz Jedlovnika, letnika 2020. Naslednjo jed je David Vračko poimenoval kostni mozeg. Dejansko pa je bil to izvotljen pastinakov koren in nadevam z mozgom, mesom, robidnico, torej lahko govorimo o ponarejanju jedi, kar je bila dokaj razširjeno že pred stoletji (npr. mušelni namesto Jakobovih pokrovač, vitelo tonnato ali ponarejena tunina idr.), ko so transportne poti onemogočale dovolj hitro dostavo svežih živil. Jed je bila izjemna, vino pa bela zvrst (šipon, sauvignon in laški rizling) iz hiše Gross v Halozah. Sledila je jed, ki so poimenovali ˝kok – tajl˝. V čaši  je bila kremasta omaka, v njej pa začinjeno piščančje bedro, ki ga je bilo treba dobro pomočiti v omako in uživati v okusih. Čez čašo je bil položen še testeni zvitek z zelenjavnim nadevom, na posebnem krožniku pa so postregli še s kroglo, obloženo z ocvrtki in z nadevom telečjega farsa in kruha. Izjemno okusno in ocvrtki na krogli so se kar topili v ustih. Po tako bogatem jedilnem obroku je sledil sorbet. Na naše veliko presenečenje nam ga je David Vračko polagal z žlico v naše dlani na levih rokah in potem smo ga morali polizati. Po tem neposrednem soočenju hrane in roke nam je strežno osebje pomagalo pri pranju dlani z vodo. Pred glavno jedjo so nam postregli s hobotničnimi lovkami s prilogo paprik, kumar, avokada in črnih oliv. K jedi so nam nalili Kušterjev sauvignon, letnika 2020. Glavna jed je bilo belo piščančje meso s prilogami. Odličen krožnik in dokaz, kako se lahko tudi piščančje belo meso sočno in okusno pripravi. K jedi se je prilegel kozarec (ali dva) modrega pinota kleti Dveri pax, 13 vol.%.

Čeprav smo menili, da nas čaka še sladica, so nam postregli dve. Najprej čokoladno tortico z omako iz buče in sadjem kot prilogo in za zaključek še kozarček s kremo. David Vračko je z njegovo kuharsko ekipo dokazal izjemno mojstrstvo, predvsem pa inovativnost, ki je v Sloveniji dokaj izjemna, saj se večina gostincev,  razen članov Chaîne des Rôtisseurs Slovenija, zadovoljuje s kopiranjem ali prevzemanjem tujih vzorov. Naše tokratno druženje je potekalo dva dni in doživeli smo zares nekaj izjemnega. Ob vseh vtisih in spominih na odlične okuse lahko le ponovim besede Davida Vračka, ki je dejal: Včeraj ste bili pri bratu, danes pri meni, še dobro, da nimam sestre!

 

Prof.dr. Janez Bogataj
Conseiller gastronomique















 









 


5. Dîner Amical, Domačija Majerija, Slap pri Vipavi

SKUZI ŠPEŽE KOMUNA SLAPNSKIGA…
Petek, 20.  avgust 2021

Pozdravni kozarec
Santei, ekstra brut
*
Tele ima tudi na vipavskem svoje vesele!
Telečja sekanica, breskev, poletni hren in kandirana cedra
Sveti Martin pinela 2020
*
Tudi Vipavska je dolina zelišč in ne le vina
Zeliščni rezanci, paradižnikova omaka, bazilika in bučkini cvetovi
Cigoj malvazija 2019
*
Prvi večji mošnjiček v Vipavski dolini je imel Lantieri
Hrustljavi mošnjiček z nadevom rdeče pese, opečeni pinoli in limonov timijan
Štokelj rosé 2020
*
Prvi v Vipavski dolini zapoje še vedno petelin
Petelinove prsi s paradižnikom in baziliko, poletna omaka s kaprami
Burja modri pinot 2016
*
Skuta in (ali) sir
Spenjena hišna skuta, bezgov sorbet in gozdni sadeži
Jamšek muškat 2016

***

Imenitni mojster Anton Trost,
je sturu ta trdni most,
ki nas pripelje do Majerije,
vipavske gastronomske simfonije …

***

Tu raste vipavsko vino, ki so  ga omenjali in hvalili mnogi zgodovinopisci in ki ga običajno imenujejo Kindermaher…

(J.V. Valvasor, 1689)

Vipavska vina, o katerih je več hvalospevov napisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor, hvalimo seveda še danes. Morda so se zadeve le nekoliko spremenile glede njihovih vplivov na ˝kindermaherstvo˝ … A slednje so že razpravljanja za druge namene in potrebe, kot jih je po dolgem koronskem odmoru nakazovala naša peta večerja na domačiji Majerija v Slapu pri Vipavi. Zbrali smo se ob čudovitem dnevu in ob sončnem zahodu. V vroč poletni večer je z mehurčki zarezala posebno suha penina Santei, ki je le še dodatno prispevala k splošnem vzdušju druženja že na začetku. K penini smo kot dobrodošlico okušali kozarčke jogurta s papriko in jajčevci ter okusne zapečene testene žepke z bučnim nadevom. Vse to se je odvijalo v prijetnih razpravljanjih na dvorišču domačije, ki je poleg vrhunske gastronomije zgleden primer prenovljene stavbne dediščine tega dela Slovenije.

Večerjo so nam pripravili na dvorišču in ob ohišnici domačije, kar je dajalo celotnemu dogajanju še poseben čar toplega poletnega večera. Prvi krožnik je bila hladna predjed iz teletine, zrejene na Gori nad Vipavsko dolino. To je bila sekanica iz surovega telečjega mesa. V kuhinji so krožnik okrasili s tremi tankimi krušnimi prepečenci, kar je spominjalo na propeler. K jedi na krožniku smo okušali izvorno vipavsko vino pinelo sveti Martin iz odlične vinske kleti Stegovec, letnika 2020. Vino je bilo sveže, pridelano brez maceracije in stekleničeno v letošnjem marcu, aprilu. Naj že na tem mestu opozorim,  da so bila prav vsa vina iz vipavskih vinskih kleti in predvsem izjemna, odlična!

Za prvo toplo predjed so nam postregli zeliščne rezance s paradižnikovo omako, baziliko in  morda nekoliko manj vidnimi bučkinimi cvetovi. Vendar krožnik je bil izjemno okusen in nekateri so menili, da bi z veseljem pojedli še nekoliko več te jedi. K rezancem se je odlično ujela malvazija iz kleti Cigoj, letnika 2019. Sledila je še ena topla predjed, ki je  tudi navdušila. To so bili mošnjički iz palačinkinega testa, ki so jih nadevali z nadevom iz dehidrirane rdeče pese. Okus jedi niso zaokrožili le opečeni pinjoli in limonov timijan ampak tudi izjemen rosé vinske kleti Štokelj, letnika 2020.

Za glavno jed je sledilo presenečenje z jedjo, ki se je spominjamo iz kuhinje naših babic. To so bile rezine petelinovih prsi s paradižnikom in baziliko ter poletno omako s kaprami. Agresivnost ponudbe po hitrem postopku gojenih piščancev je močno potisnila v pozabo petelinje in tudi kokošje meso ter vse možne jedi, ki se iz njiju lahko pripravijo. Petelin je bil, tudi zaradi simbolike, značilna jed na poročnih gostijah, kokošje meso pa nepogrešljiva sestavina izdatnih, krepkih juh. Ekipa Majerije je pripravila iz te prehranske dediščine zares odličen sodoben krožnik, h kateremu smo nazdravili z modrim pinojem kleti Burja, letnika 2018. Kombinacija okusov jedi na krožniku in vina v kozarcu  je bila izjemna.

Glavno živilo za sladico je bila skuta, ki so jo spenili in postregli z bezgovim sorbetom in gozdnimi sadeži. Za poletni večer primerno osvežujoča in okusna. Muškat, letnika 2016, so nam natočili k tej skutni sladici.

Kuharska in strežna ekipa domačije Majerija je spet dokazala, zakaj so člani Chaîne des Rôtisseurs Slovenija. Naše združenje na podeljuje raznih medalj in znakov, saj je članstvo v njem najboljša mednarodna in predvsem več strokovna potrditev vrhunske kakovosti in gostoljubja, ki se povezujeta z lokalnimi in regionalnimi kulturami. Istovetnost prehranske dediščine pa je ustvarjalno izhodišče za sodobne kulinarične izvirnosti.

Za zaključek poročila o večerji na Majeriji naj navedem še enega od številnih navedkov J.V. Valvasorja o Vipavski dolini in Vipavcih:

In ker ti Vipavci tako zelo pridno obdelujejo svoje vinograde in se ne izogibajo nobenemu trudu, dobivajo ne le rdeče vino, temveč tudi dovolj belega za vse svoje potrebe po pitju in osvežitvi, pa še dovolj za zelo dobičkanosno prevažanje le-tega v tuje dežele…  

 

prof. dr. Janez Bogataj

Conseiller gastronomique








 











 



 


13. Dîner Amical, Gostilna Rajh, Bakovci

TISTA NOVA TERASA!
petek 11. junij 2021

Pa še kaj se oglasi,
ne pri sestri na vasi,
ampak pri Rajhu na novi terasi…
 
NOVA TERASA NOV POZDRAV
Radgonske gorice Selection zlata radgonska penina, brut nature, magnum
*
OKOLJU PRIJAZNA PRIDELAVA
Paradižniki LUŠT, kozji sir, avokado, oreščki
Steyer ranina, 2019, Plitvica, suho
*
KAKŠNI ČASI, ČE ŽE TELE POKAŽE JEZIK, NIČ SE NE OGLASI!
Telečji jezik, tlačenka, krvavica, pečeno mlado zelje
Steyer Mark 3R, 2015, Plitvica, suho
*
KRALJ SLADKIH VODA
Sulec, belo vino, čebula
Marof sauvignon Bodonci, 2015, suho, magnum
*
KO UŽIVANJE POSTANE OBRED
Jagenjček in dödoli
Marof modra frankinja Mačkovci, 2015, suho, magnum
*
VRNIVA SE NA NAJINO TERASO,
TAM DŽIN BO MEŠAL HORJAK,
NE REZAL NAM KLOBASO…

Za gospode Timeless Gin, da ne bodo hitro hin!
Timeless Gin, Mediterranean Fever Tree tonik, sveža pomaranča, piment, cimetova palčica
Tudi za dame Timeless Gin, če bodo gospodje slučajno hin!
Timeless Gin, Aromatic Fever Tree tonik, sveže jagode, listi vrtnic
*
SLADKO IN PREKMURSKO
Med, ajda, mleko
Gaube rumeni muškat, 2014, Špičnik, polsladko
 
* * *
 
Ker danes je bilo še nekaj džina,
Prekmurje zdi se hribovito, ne ravnina,
a ko pogledaš v daljavo,
začutiš žitno to širjavo…
 
***

Že 13. Dîner Amical pri Rajhu je kot že vsakič doslej navdušil in poskrbel tudi za presenečenje. Pozdravu na novi terasi s Selection zlato radgonsko penino je sledila prva mikavna jed – Paradižnik Lušt s kozjim sirom, avokadom in oreščki – lepo dopolnjena z Steyerjevo ranino, letnik 2019. Za svojevrstno eksplozijo okusov so združeni na krožniku poskrbeli telečji jezik, tlačenka, krvavica ter pečeno mlado zelje, zaokroženo noto pa je jedi dajal Steyerjev Mark 3R, letnik 2015. V nekoliko umirjene vode nas je sulec, največja vrsta postrvi, ki živijo v Sloveniji in kulinarično kar nekoliko spregledan. Družbo v kozarcu mu je delal Marofov sauvignon, letnik 2015. Kaj bi bil obisk Prekmurja, če ga ne bi pospremili jagenjček in dödoli ter Marofova modra frankinja, letnik 2015. Za presenečenje večera je poskrbel naš Chancelier Boštjan Horjak, ki je predstavil svoj gin, v kozarce namešan posebej za gospe in za gospode. Za konec večera so se ob kozarcu Gaubejevega rumenega muškata, letnik 2014, v ustih raztopili še med, ajda in mleko.

 

Seku M. Condé, Bailli Délégué




























14. Dîner Amical, restavracija Cubo, Ljubljana

MESNO Z MORJA IN KOPNEGA, četrtek, 9.1.2020

Kristalni kruhek z jesetrovim kaviarjem Ruska dača
Mumm Cordon Rouge Brut
*
Tatar iz irskega goveda black angus z osočnikom in irskimi ostrigami; rožmarinovo maslo s CUBO ginom
Rose elegant 2018, Peršolja, Vina z Brd
*
Kraljevi gamber z juho iz mladih obrežnih rakovic
*
Pečena kapesanta s paradižnikovim konfitom na kremi iz belega fižola in pomaranč
Krasno belo 2018, Klet Goriška brda
*
Noga kraljevega morskega pajka s kremnim raviolom
Sauvignon 2018, Družinska kmetija Jakončič
*
Citrusov sorbet s CUBO ginom
*
Poširan brancinov file s kakavovimi zrni; krompirjev pire s praženimi lešniki; pak choi, mariniran v pečenem kostnem mozgu
Rebula Orange 2018, Peršolja, Vina z Brd
*
Brinov posset z ameriškimi borovnicami in limono
*
Čokoladna pita s karamelo in arašidi (CUBO Snickers)
Ruby port
*
Kava


Lahko rečemo, da je postala že tradicija prve večerje v letu v restavraciji Cubo v Ljubljani. In prav tako je tudi že tradicija, da nam osebje restavracije in Boštjan Trstenjak vsako leto pripravi nekaj novega, posebnega, za nas. Vsekakor zelo pozitivno in v duhu mednarodnega Chaîne ter njegovega poslanstva in ciljev. Tokrat ni bila novost le večerja sama ampak tudi protokolarni del, v katerem sta nas poleg lastnika restavracije nagovorila še ˝kulinarični ideolog˝ Matevž Kmet in lastnik novega gostinskega objekta ˝Ruska dača˝ v Gameljnah pri Ljubljani Aleš Musar. Vse od konca druge svetovne vojne propadajoča replika ruske dače bo namreč v kratkem začela s svojim polnim delovanjem in v kakovostni zunanji ter notranji, vsebinski prenovi. Seveda pa je bila prav s to dačo povezana prva jed tokratne večerje in sicer originalni jesetrov kaviar, znamke ˝Ruska dača˝ na kristalnem kruhu. Težko bi presodil kaj je vzbudilo pri vseh prisotnih več zanimanja in odobravanja okusov. Je bil to kaviar ali t.i. kristalni kruh, ki je bila v bistvu votel kvader iz krompirjevega škroba, na njem pa v kupčkih potresen kaviar. Vsestransko izjemno in predvsem tudi vizualno šokantno in prepričan sem, da bo ta uvodni prigrizek tudi v Ruski dači pomembna atrakcija njihove gostinske ponudbe, ki jo bo izvajala kot ketering restavracija Cubo. Presenečenj te večerje seveda s tem še ni bilo konec. Naslednje je bila napoved džina Cubo. Tega so začeli pripravljati v alkoholni in nealkoholni inačici. Za slednjo velja opozoriti, da o nealkoholnem džinu oz. pijači iz brinovih jagod kot pijači piše že Janez Vajkard Valvasor pred 330.leti. In še eno presenečenje ali kar rdeča nit te večerje, ki je z devetimi krožniki nanizala jedi iz vrst mesa, ki je zraslo v morju ali na kopnem. Po kaviarju je sledila sekanica iz odlično začinjene govedine irskega goveda Bleck Angus. Kljub temu, da je bila rezina podložnega kruhka nekoliko trša ali morda preveč zapečena, je bila jed izjemna v okusu in teksturi. Poleg govedine je ta vtis dodal še osočnik in rožmarinovo maslo, ki so mu v kuhinji prilili nekaj že omenjenega džina Cubo. Sledila je odlična juha iz mesa morskih sadežev in s kraljevo kozico ali gamberjem, kar se je odlično ujelo tudi z vinom rosé, vinske hiše Peršolja iz Brd. Tudi v tuji literaturi zasledimo navdušenje nad kombinacijo okusov, ki jih ustvari Jakobova pokrovača, beli fižol in pomaranče. Prav tak je bil naslednji krožnik, na katerem so Cubovi kuharji položili Jakobovo pokrovačo na kremo iz belega fižola in dodali še okus pomaranče ter vse skupaj zaokrožili z vinom Krasno, kleti Goriška brda. Nogo morskega pajka so postregli z maslenim raviolom, ki so ga napolnili z mesom rakovice, v omaki pa je bil še hrustljavi kos banane. Jed je bila izjemno blaga in hkrati odlična v seštevku okusov. Tudi Jakončičev sauvignon bi težko zamenjal s katerim drugim vinom k tej jedi. Po tolikih krožnikih, ki pa niso puščali vtisov prehranske težnosti, je sledil predah s sorbetom ali šerbetom, kjer so spet uporabili Cubo džin in dodali azijske citruse. Občasno koketiranje z azijskimi kuhinjami seveda ne smemo razumeti v smislu klasičnega ˝Fusion Food˝ ampak kot pozitivno iskanje simbioz okusov, ki jih omogočajo poznavanja tudi nekaterih drugih lokalnih in regionalnih kuhinj. Glavna jed, ki je sledila po navedenem predahu, je bil odličen brancinov filé, ki so ga pokuhali s kakavovimi zrni, dodali še krompirjevo kašo, obogateno s praženimi lešniki, pekinško zelje ali pak choi pa so marinirali v kostnem mozgu. Ob takem naboru živil in njihovimi medsebojnimi seštevki, ni nobeno presenečenje, da so bili okusi tega krožnika odlični. Pa še Peršoljeva oranžna rebula je naredila svoje! Ob naslednji jedi naj izrazim moje veliko navdušenje, saj je ekipa pripravila sodobno interpretacijo jedi, ki ji poznamo kot posset. Za nas so pripravili brinovega, saj ta sladica omogoča nešteto izpeljav. Posset je bila zelo priljubljena srednjeveška pijača v Angliji. Pripravljali so jo iz vročega mleka, kuhanega piva, šerija in primešali so različne začimbe. To pijačo so pili v hladnih dneh in tudi za lahko noč. Ime pijače še vedno ni zadovoljivo pojasnjeno. Najbolj oprijemljiva je razlaga, da izvira iz latinske besede posca, kar je pomenilo pijačo iz kisa in vode. Ta pijača je bila zelo priljubljena med prebivalci antičnega rimskega imperija, saj jih je pošteno odžejala. Pijačo srečamo tudi v Svetem pismu. Tam je navedeno, da je umirajoči Kristus na Križu dejal, da je žejen in vojak je pomočil gobo v posco in z njo navlažil Kristusove ustnice. Kuharji restavracije Cubo so iz teh dediščinskih temeljev ustvarili izjemno okusno sladico. Vendar z njo še ni bilo konec naše večerje. Sledila je še ena sladica in sicer čokoladna pita z močno poudarjeno karamelo, ki so nam jo postregli v nekoliko skrivnostni kartonasti zloženki, na kateri je pisalo Cubo Snickers. Zelo inovativno, a je bilo tudi portsko vino Ruby kar nekoliko nebogljeno z njegovo sladkostjo. A kaj, ko so pa hihitavčki (angl.: snickers) vedno bolj sladki! Na koncu te odlične večerje so nekateri posrkali še kavo, predvsem pa so bili številna udeležba in splošno navdušenje dovolj zgovorni pokazatelji, da je bilo delovanje kuharske in strežne ekipe restavracije Cubo več kot odlično.

prof.dr. Janez Bogataj, Consellier Gastronomique
foto: mag. Aleš Knoll, Chevalier


15. Dîner Amical, restavracija JB, Ljubljana

ŠE MALO PA BO DVAJSETICA, četrtek, 5.12.2019

Ne pozdrav od Miklavža ampak iz kuhinje
Prigrizek ob prihodu
Penina Medot extra brut, Goriška Brda
*
Osem malih rumenih plavuti pred repno plavutjo
Jadranski tun z avokadom, ingver, wasabi, ocvrta alga nori
Polič Cat Hill 2015, suho, Istra Slovenija
*
Z Japonci do slovenskih korenin
Kuhana repa v juhi dashi, postrvje ikre, črni česen, brezmesna slanina ali lardo (it.)
Polič Cat Hill 2015, suho, Istra Slovenija
*
Še nekaj iz morja
File bele ribe, krema fermentirane cvetače, paradižnikova krema z limeto, morska omaka, biskvit s tuninimi ikrami ali botargo (it.)
Keltis Cuvee Extreme 2013, suho, Bizeljsko
*
Iz kvote za odstrel
Dušeno medvedovo stegno z omako, kruhov cmok z jurčki, hišna marelična marmelada
Roxanich Cifre 2008, suho, Istra Hrvaška
*
Jej sladko in se delaj Francoza…
Millefeuille s kremo in malinami
Kobal rumeni muškat 2018, sladko, Štajerska
*
Drobno pecivo, praline
*
Kava

Sto let doživeli,
na nov omladeli,
od prvega spet
začnemo živet.
(Valentin Vodnik)

PRED VSTOPOM V LETO DVAJSET, četrtek, 5.12.2019

Medtem ko se je Miklavž s svojim spremstvom podil od hiše do hiše, smo članice in člani Chaîne des Rôtisseurs Slovenija okušali dobrote, ki nam jih je pripravil Janez Bratovž z njegovo kuharsko in strežno ekipo. Večerja je potekala gladko in časovno uravnoteženo. Penino Medot extra brut smo srkali na začetku in stoje ter tako podaljšali pričakovanja o okusih jedi, ki so sledile. Najprej so nam postregli različne miniaturne prigrizke kot pozdrav iz kuhinje. Pravzaprav so bili to po velikosti in oblikah neke vrste bonboni?, različnih okusov in predvsem tudi kuharskih tehnik, s katerimi so jih pripravili in postregli. Prva hladna predjed je bil jadranski tun, za katerega nam je Bratovž povedal, da je gojen. Vendar način gojitve močno odstopa od siceršnjih praks; ribe krmijo namreč izključno s sardelami in ne uporabljajo umetno pridelane hrane. Okusi krožnika so bili zelo blagi in predvsem uravnoteženi. K temu krožniku smo pili Poličev Cat Hill, letnika 2015, suho belo vino Istre v Sloveniji. Zelo zanimiv je bil naslednji krožnik. Zanj so  v kuhinji skuhali repo v juhi dashi, dodali postrvje ikre, črni česen in brezmesno slanino, ki ji v Italiji pravijo lardo. Zelo zanimiv krožnik ponuja še več inačic in hkrati dober primer izrabe repe za prehranske potrebe. Druga predjed je bil file bele ribe (t.j. brancin). Za pripravo te jedi je Bratovž uporabil konzervirano hišno paradižnikovo kremo oz. omako, ki jo je pripravil iz 400 kilogramov paradižnikov in jo zamrznil za pozno jesenski in  zimski čas. K ribjem fileju so priložili še kremo ali gosto omako fermentirane cvetače, kos biskvita s tuninimi sušenimi in naribanimi ikrami ali kot to imenujejo Italijani botarga. H krožniku smo nazdravili s Keltisovim Cuvee Extreme, letnika 2013, z Bizeljskega. Glavna jed je bila eno od letošnjih presenečenj, tudi zaradi izbora prehranskih sestavin oz. živil. Na prvem mestu je bilo dušeno medvedje stegno. Konsistenca mesa je bila mehka, pustost je ublažila dodana omaka. K medvedjemu obroku so dodali še kruhov cmok  z jurčki in hišno marelično marmelado, ki je bila odlična kombinacija s specifičnimi okusi divjačine. In zraven prilegajoče se Roxanicheve Cifre, letnika 2008. Francosk sladica millefeuile, ki jo Italijani radi razglašajo za svojo sladico in jo imenujejo mille foglie, je zaključila večer. Izvir sladice je nedvoumno francoski. V obeh primerih to pomeni ime sladice tisoč folij oz. testenih plasti iz nekvašenega testa, med katerimi je izbrana krema in razni gozdni sadeži. V tokratnem primeru pri Bratovžu so bile to maline. Sladica je bila izvrstna, morda je bil le Kobalov rumeni muškat nekoliko prešibek za njene odlične okuse.
Tako smo zaključili letošnja druženja v izbranih restavracijah, ki so naše članice. Če poskušamo narediti analizo vseh, ki so nas razvajale, lahko rečem, da smo doživljali izjemne tehnike, odlične okuse in se je potrjevalo staro pravilo, da imamo jagodni izbor izjemnih hiš, pa naj nam to potrjujejo ali zanikajo razni tuji in t.i. domači samooklicani ocenjevalci. Članicam in članom  najstarejšega mednarodnega gastronomskega združenja Chaîne des Rôtisseurs omogočajo prav druženja  za omizji dovolj argumentirane poglede v razvoj najbolj žlahtnih sestavin prehranske kulture ali gastronomije.

Prof. dr. Janez Bogataj, Consillier Gastronomique
foto: mag. Aleš Knoll, Chevalier