V TOPLIŠKO OŠTARIJO NA KULINARIČNO SIMFONIJO
Oštarija Herbelier, Dolenjske Toplice,
petek, 22.10.2021

 

Kje je topleje? V termah ali pri Gregorčičevem šporhajtu?
Kuhana glava krškopoljca s kmetije Krhin, fermentirana nadzemna zelenjava, sončično olje kmetije Karlovček, drobnjak in figova marmelada in hišni rožmarinovi štrukeljci
Istenič penina Prestige, 2013, ekstra brut
 *
Postrv je skočila v sobo Konstantina Konvalinke
Sekanica  rdeče postrvi, zelene in mariniranega grozdja
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum
*
Vsej me v kepo (suho zemljo), pravi ajda, pa te zasujem v kašči
Ajda mlina Košak z bučo, črno lečo, jurčki in chia semeni
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum,
*
Juha se iz kuhne duha…
Peneča grahova kremna juha s kardamomom in prepeličjim jajcem
Colnar laški rizling, 2018, suho, magnum
*
Spomin na nekdanje poroke
Slivov kompot z žganjem ali šnopcem
 *
Čez tri tedne bo martinovo
Račje prsi z medeno omako, brusnicami in limeto, bučni kipnik, pokuhan kodrolistni ohrovt
Vinska klet Krško modra frankinja Gourmet, 2017, suho, magnum
*
Vseh le ni pobrala letošnja zmrzal…
Tris jabolk sorte topaz s kmetije Bučar
Cvelbar rumeni muškat, 2020, polsladko

***
Enim kava se prileže,
sladkost Tatjance se obleže,
a za dober spanec,
še pleterskega žganja kanec!


Kratka notica o niti ne tako kratkem večeru.

 

Morda smo se ob letošnjih srečanjih že malo razvadili, da se nas zbere kar lepo število dobrojedcev, vsaj tja čez 20. No, tokrat nas je bilo za prste obeh rok, čemur je morda botroval rahlo nehvaležen datum, tik pred začetkom krompirjevih počitnic. A mojster Roberto Gregorčič je kakršnokoli razočaranje nad maloščevilčnostjo v svojem slogu odpravil z domislico: “Ni važnu kulk nas je, važn je, da se mamo fajn!” In kako fajn smo se imeli! Še preden smo se posedli ob skupno mizo nas je na vhodu pričakala “dolenjska mečarica” – na tanko narezane rezine s kuhane glave krškopoljca. Zanimivo drzna dobrodošlica, ki so jo spremljali tudi nenehno polni kozarci penine. Za pravo vzdušje pa sta poskrbela še mlada pevka in kitarist, ki sta goste ves večer spominjala na zlate čase slovenske popevke in vsake toliko pridala kakšno modernejšo slovensko skladbo.

Naša maloštevilčna družba je sicer pritegovala precej pogledov drugih gostov, kar smo tudi s pridom izkoristili. Pozornost pa so pritegovali tudi krožniki, ki so se zvrstili v večeru in izvrstno izbrana vinska spremljava. Posebej naj poudarim, da je prve tri jedi vinsko zaokrožil laški rizling Vinarstva Colnar. Vsekakor drzna, a dobro premišljena odločitev, saj je imelo vino priložnost pokazati vso svojo širino in karakter.

Poleg glasbe, izvrstnega vina in prvovrstnih jedi je večer spremljala tudi radoživa razprava, ki se je za nekatere zavlekla krepko tja proti jutru. Kako je že rekel mojster Roberto?!

“Ni važnu kulk nas je, važn je, da se mamo fajn!”

Seku M. Condé,
Bailli Délégué