Archives: 30/03/2019

Prekmurje v srcu
1919 – 2019

Tako jih niso pozdravili na pariški mirovni konferenci
Kisel kruh, bela svinjska mast svinjske pasme mangalica,

špeh, mladi lük
Radgonske gorica Zlata radgonska penina Selection, brut nature
*
Hladno za pogajalce
Tanke rezine rdeče pese, ožgana artičoka, hrenova pena
Steyer ranina, 2018, Plitvica, suho
*
Hladno kot v versajski palači
Goveja sekanica in kruhove kocke
Šumenjak Alter, 2015, Jakobski dol, suho
*
Odkritost in toplina v mednarodnih dogovorih
Ohrovt, dimljen krompir, ocvirki,

kolerabna krema, drobnjakovo olje
Gjerkeš renski rizling, 2015, Fikšinci, suho
*
Združenje narodov je tudi za postrvi (!)
Ocvrta postrv, postrvje ikre,

fermentirana repa, slana limona, bučno olje
Marof sauvignon Breg, 2016, Mačkovci, suho
*
Nekaj krepkega za Woodrowa Wilsona
Svinjski filé svinjske pasme mangalica in jetra, dödoli
Kupljen modri pinot Passion, 2015, Svetinje, suho
*
Sladkosti trianona v … Bakovcih
Rafaello in Toffee na Leonov način
Steyer dišeči traminec izbor, 2011, Plitvica, polsladko
*
Kava

Nejsmo gejli župo,
vino bilo je dobro, suho,
če še kdo je malo lačen,
ote v klejt,
süje grüjške gejst!

Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja

Ko se je sonce začelo spuščati za obronke Slovenskih goric smo se odpeljali v Prekmurje, kjer nas je čakala večerja v družinski gostilni Rajh v Bakovcih. Tokratna večerja je bila še posebej slovesna, saj smo v naše vrste sprejeli častnega člana in sicer prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. V Chaîne des Rôtiseurs Slovenija smo menili, da je prav on oseba, ki naj dobi to ugledno mednarodno priznanje za vse njegovo delo v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije, razumno predsednikovanje in navsezadnje tudi zaradi njegovega pozitivnega odnosa do kulinarike in gastronomije. Večerja v gostilni Rajh je tokrat potekala pod naslovom ˝Prekmurje v srcu – 1919-2019˝, kar je povezano s praznovanjem 100. obletnice priključitvi Prekmurja k matični domovini Sloveniji. Že po tradiciji se je naše druženje začelo na terasi gostilne, kjer so nam postregli kruh z drožmi, značilno pekmursko belo svinjsko mast, slanino oz. špeh in mlado čebulo ali lük. Za topli pozdrav na terasi pa je poskrbel Damir Pintarič s pogačo, ki je bila sestavljena iz klobase, kruha in zelenjave. Njegov sin Leon, ki se razvija v odličnega kuharja, pa je tokrat poskrbel za celotni meni in z njegovo sestro Valentino ter ostalimi v kuhinji ustvaril okusno doživetje. K tem pozdravom smo seveda nazdravili s suho selekcijo zlate radgonske penine. Nadaljevanje večerje je potekalo v gostinskem prostoru. Za prvo hladno predjed so bile rezine rdeče pese v tankih zvitkih, sredi njih cvet ožgane artičoke in hrenova pena. Jed so odlikovali blagi okusi in odlična likovna podoba krožnika. K tej blagi jedi se je lepo prilegla mlada Steyerjeva ranina, letnika 2018. Naslednja hladna predjed je bila goveja sekanica (tatar) s krušnimi kockicami, rezino masla, nastrgano redkvico in gorčičnimi semeni. H okusni jedi na krožniku se je lepo prileglo vino Alter, vinogradnika in vinarja Šumenjaka iz Jakobskega dola, letnika 2015. Prva topla predjed ni osupnila le z okusom ampak tudi z izrazito pomladno podobo. Jedro jedi je predstavljal nadevan ohrovtov zvitek, ki so mu v kuhinji dodali še dimljen krompir, ocvirke, kolerabno kremo in drobnjakovo olje. Vino, ki so nam ga natočili k tej izjemni jedi, je bil suh Gjerkešev renski rizling iz Fikšincev, letnika 2015. Druga topla predjed je bila sestavljena iz postrvje sekanice, ki so jo obložili s popečenimi oz. ocvrtimi krušnimi rezinami, postrvjih iker, repnih rezancev, fermentiranih v pesinem soku in dodatkom slane limone ter bučnega olja. Ob odličnosti te jedi je treba opozoriti tudi na zahtevnost priprave posameznih komponent ter njihovo zlaganje na krožnike. Sauvignon iz Brega kleti Marof je bil kot naročen za druženje z jedjo. Glavna jed je bila sestavljena iz značilne tradicionalne prekmurske hrane. To je bil svinjski filé pasme mangulica ali mangalica, ki mu je Leon Pintarič priložil popečena svinjska jetra in krompirjeve žgance ali dődőle. Omako, ki se okusno in tudi barvno odlično prilegla k mesu in prilogi, je pripravil iz kulena. Kupljenov modri pinot iz Svetinja, letnika 2015, je delal dobro družbo glavni jedi. In končno je sledila še sladica, kjer je mladi chef pokazal svojo nadarjenost in ustvaril izvirno interpretacijo dveh globalnih sladkarij, t.j. bombonov Rafaello in Toffefee, z malinovim sladoledom in narezanimi jagodami. Pričakovano smo k sladici pili Steyerjev polsladki dišeči traminec, letnika 2011.

Prof.dr.Janez Bogataj, Conseiller Gastronomique

Foto: mag.Tomaž Dular, Grand Officier

Petek, 8.3.2019

FLIGHT No 3 AT AIRCRAFT HIŠA DENK

“Rulanje”
Kapitanov pozdrav pred vkrcanjem
Penina
*
1.let: Malo naokrog
Hišno surovo maslo, ledena noga ali žolca, malo pecivo ali tartellet, pita ali quiche z zeljem
Vinko Šerbinek Mila 2017, pol suho, Plač
*
2.let: K racam in goskam
Črna gomoljika ali tartuf, rdeče zelje, račka, gosja jetra ali foie gras, krof, bučna krema, peteršiljev koren
Vinko Šerbinek Mila 2017, pol suho, Plač
*
3.let: Proti Alpam
Zlatovčica, kroket
Verus sauvignon 2018, suho, Jeruzalem Ormož
*
4.let: Na Madžarsko in v Srbijo
Mangalica ali mangulica, čebula, Sauce Riche ali rdeča tatarska omaka iz sveže čebule
Ducal renski rizling 2011, suho, Svečina
*
5.let: Nad Donavo
Smuč, rjavo maslo
Leber sivi pinot 2017, suho, Jedlovnik
*
6.let: Tudi tokrat ne na Poljsko!
Počasi kuhana govedina, vinska omaka in zelenjavna priloga
Kristančič Pavo cuvee 2015, suho, magnum, Brda
*
7.let: Najslajši…
Lahka sadna ladica
Jamnik traminec 2017, zlata medalja
*
Hišne praline in piškoti

Okusno letenje
za zdravo življenje;
Enkrat sladko, drugič slano,
kuhano, tudi ocvrto…
A ko pristanemo,
nihče ne počuti se potrto!

Presežek pomladi

Ob tokratni večerji v restavraciji Hiša Denk sem nehote pomislil, če je morda hišno ime povezano z nemškim glagolom denken, kar pomeni misliti, razmišljati, pomisliti. Čeprav etimologija priimkov in imen ni moje ožje strokovno področje, lahko ob tokratni tretji večerji pri Gregorju Vračku zapišem, da je bilo celotno doživetje okusov in ˝podob˝ na tej večerji posledica odličnega razmišljanja glavnega kuharskega mojstra, ki nam je s svojo kuharsko in strežno ekipo kot pravi ˝vrač˝ pričaral nepozabno doživetje. Hiša Denk sodi v sam vrh slovenske kulinarike in gastronomije, je izjemno inovativna in v svojem ambientu ustvarja okusno komunikacijsko harmonijo. A pogoj za najvišjo raven so seveda ljudje, ki so nosilci te kulinarične zgodbe. Ko sta se ekipi prišli na koncu večerje predstavit in smo posameznikom podelili naše tradicionalne diplome, je bilo moje navdušenje še toliko večje, saj so stali pred nami sami mladi ljudje, ki so pod veščim usmerjanjem Gregorja Vračka ustvarili večerjo splošnega navdušenja med nami; od prve jedi do zadnje! In še nekaj: tudi spali smo odlično, saj imajo v Hiši nekaj prenočišč.

Pogled na jedilnik seveda ni razkrival posebnosti, ki so sledile. Nekatere jedi s prilogami niso bile naložene na krožnikih ampak so nam jih prinašali v različnih posodah, pladnjih in krožnikih. Taka je bila že prva predjed, sestavljena kar iz štirih izjemnih prigrizkov. Vsak zase, a hkrati tudi likovno, predvsem pa okusno usklajeni med seboj. Na pladnju, ki je bil potresen z ajdovo kašo, sta bila dva prigrizka svinjske žolce, zraven v testeni posodici (fr. tartellet) okusen prigrizek z gobami in še košček značilne pite, ki je Francozi pravijo quiche. V nekoliko večji skledi so bile sveže narezane rezine kruha, na katere smo mazali maslo, ki je bilo položeno v obliki žličnikov na kamnih. Sicer naj že na tem mestu pohvalim tudi servirno posodje, ki ga v različnih izvedbah predstavljajo zelo diskretni, slogovno poenoteni keramični izdelki. K trem prvim jedem se je odlično ujelo pol suho vino Mila, vinogradnika in vinarja Vinka Šerbineka iz Plača. Tudi naslednji hod je bil značilno sestavljen. Med črnimi dekorativnimi kamni še bolj črna gomoljika, ki so ga naredili iz pšeničnega zdroba, v malem kornetu račje meso in rdeče zelje, izjemna gosja jetra (fr. foie gras), goba s peteršiljem in mali krof, ocvrt na svinjski masti (tako kor so jih cvrli naši bolj ali manj davni predniki) in pokrit z rezino brezmesne slanine (it. lardo). Slednja jed je bila postrežena na kamniti plošči, kar je bil še en poučen primer, kdaj in za kaj se lahko uporabijo kamni in kamnite plošče za strežbo le določenih jedi. Ne vseh od začetka do konca, kar je postala pogosta praksa v naših lokalih in celo na turističnih kmetijah(!). Zlatovčica ni zaplavala le v omaki ampak tudi v mladem, suhem sauvignonu vinske hiše Verus, letnika 2018. Glede načina postrežbe je bil poučen tudi primer naslednje jedi. V lesen zabojček so potresli ajdovo kašo in na krožnik položili koromač ter kos zlatovčice, ob njej pa na leseni žlici še okusen kroket. Izjemnega okusa je bila tudi naslednja jed. Kos svinjskega mesa pasme mangalica (madžarsko) ali mangulica (srbsko) z odlično rdečo tatarsko omako iz sveže čebule (fr. Sauce riche). K tej jedi smo pili izjemno presenečenje, renski rizling Ducal, letnika 2011 iz Svečine. Morda je tudi botrovalo ideji, da so naslednji dan nekateri naši člani tudi obiskali vinogradnika in vinarja Mirjo La Duca. Po ˝kopenski ribi˝ je sledila še ena donavska, sicer zrasla v enem slovenskih ribnikov. To je bil smuč ali sled, izjemno pripravljen z rjavim maslom in spet zalit s sivim pinotom vinogradnika in vinarja Lebra iz Jedlovnika. Ker smo večerjali v vinski deželi, je bila tudi glavna jed pripravljena z vinom: izjemna govedina z vinsko omako. Vino je moralo biti rdeče, a tokrat nismo okušali nekaj iz vinorodne dežele Podravje ampak so se napši gostitelji odločili za deželo Primorsko in Kristančičev Pavo cuvee, letnika 2015 in natočili so nam ga iz magnumov. Za sladico še eno izjemno presenečenje in sicer tako glede sestave kot tudi svežine. Na krožniku je bil jabolčni kolač in v njegovi sredini jabolčni sok ali džus, ob kolaču pa žličnik mareličnega sladoleda. Na jabolčnem kolaču so bili položeni miniaturni španski vetrci in maline. K tej izjemni sladici smo pričakovano pili nekaj dobrega. In to je bila zlata medalja za Jamnikov traminec, letnika 2017. Čeprav se p navadi večerje zaključujejo s sladicami, so nas v Hiši Denk presenetili še z različnimi sladkimi prigrizki, od pralinejev do poljubčkov ali fr. macaron. Včasih je hiter ritem naših življenj za nekaj tudi dober. Prav gotovo zato, ker bo leto hitro naokoli in že nestrpno pričakujemo nova presenečenja Hiše Denk v naslednjem letu. No, marsikdo bo to odlično hišo obiskal že prej!

Prof. dr. Janez Bogataj,
Consiller Gastronomique