6. Dîner Amical, restavracija 1906, hotel Triglav, Bled
Petek, 15.2.2019
A GRESTE NA TRIGLAV? JA, AMPAK SAMO DO BLEDA!
Dokaz, da je nekdo v kuhinji
Pozdrav iz kuhinje
Aperitiv
*
Letos gosi v jezeru niso pomrznile (!)
Jelenove rezine, terina gosjih jeter, dehidriran ananas, kisla smetana z lešnikovim oljem
Special sivi pinot, 2017
*
Steber kranjske dežele
Topinamburjeva juha, ajdovi žganci z zaseko
*
S Primorske do Bleda z vlakom
Kanelon s škampi, sipina omaka, kapesanta, ocvirki, ocvrte wakame alge
Sutor White, 2015
*
Priželjc – delikatesa visoke kuhinje
Telečji hrbet z zeliščno skorjico, glaziran priželjc, korenjev štrukeljc, pečena cvetača, peteršiljeva krema
Marjan Simčič modri pinot, 2015
*
Kadar s sladkim se nazdravlja,
sladica hišna na mize se postavlja!
Sladko vino
*
Zaključek v vinski kleti…
Deset let po obnovi in prenovi!
Večkrat pravimo, da čas hitro beži. To misel potrjuje tudi Restavracija 1906 v družinskem hotelu Triglav na Bledu. Leta 1906 zgrajeni hotel so pred desetimi leti obnovili in prenovili v izjemno turistično in gostinsko hišo na Bledu. Edino, kar ni bilo treba prenavljati je bil verjetno najlepši pogled na Blejsko jezero, ki ga Restavracija 1906, poleg siceršnje kakovosti, ponuja svojim gostom.
Zato ne preseneča, da smo se tokrat zbrali v precejšnjem številu na naši februarski večerji, ki sta jo pripravili mlada kuharska in vpeljana strežna ekipa. Ob zbiranju v veži pred restavracijo so nam postregli s pijačo ob prihodu in pozdravom iz kuhinje. Požirki pozdravne pijače so bili primerno osvežujoči, kar ni bilo presenečenje ob dejstvu, do so v kozarce natočili penino, dodali džin, pomarančni sok, balzamični kis, tonik in dehidriran mango. Iz kuhinje pa so prinesli dvoje različnih kornetov. V obeh je bila skuta, v enih z bučo, v drugih s pomarančo in karijem.
Potem smo zapolnili vsa omizja v restavraciji in večerja se začela. Najprej so nam postregli zelo okusne tanke jelenove rezine, ki jim sicer v številnih slovenskih gostinskih hišah (nepravilno) pravijo karpačo oz. carpaccio. Krožnik je vizualno deloval izjemno in je bil kar neke vrste skulptura. Spodaj jelenove rezine na kisli smetani z lešnikovim oljem, na stožcu terine gosjih jeter je bila položena dehidrirana rezina ananasa in v njeni sredini sladoledni žličnik. K tej jedi, podobno kot tudi pri ostalih, ki še sledijo, je hišni vinski svetovalec (saumellier) zelo dobro izbral sivi pinot Special, letnika 2017. Sledila je juha iz krompirja topinamburja ali papeževe repice, ki so prelili čez kepico ajdovih žgancev, zabeljenih z zaseko. Zelo obetavna jed, ki ima še z nekaterimi dodelavami izjemen potencial. Predvsem zaradi kombinacije z žganci, za katere zelo redko odkrijemo in okusimo možne interpretacije in sodobne nadgraditve. Navsezadnje to velja kar za precejšnji del t.i. tradicionalnih slovenskih jedi, ki se jih izogibamo in raje kopiramo tuje zglede. Prav zato je bila ta juha ena svetlih izjem in hkrati opozorilo slovenskim gostincem o možnih smereh sodobnega razvoja slovenske kulinarike, ki bi tako ohranjala svojo istovetnost ter lokalno in regionalno razpoznavnost. S toplo predjedjo je kuharska ekipa ˝skočila˝ iz alpskega sveta proti Mediteranu in pripravila kanelon s škampi, sipino omako, opečeno Jakobovo pokrovačo, ocvirki in ocvrtimi wakame algami. K temu likovno zelo lepemu krožniku so nam postregli z zvrstjo White (malvazija in rebula) vinogradniške in vinarske hiše Sutor, letnika 2016. Za glavno jed je sledil zelo domiselno in tehnološko dobro pripravljen ter sestavljen krožnik. Na njem je bilo počasi in v vakuumu kuhano meso telečjega hrbta, ki so mu dodali zeliščno skorjico. Struktura mesa je bila popolnoma pravilna in resnično se je topil v ustih! Glavna ˝zvezda˝ krožnika je bil seveda glaziran telečji priželjc – organ iz prsnega dela, v katerem nastajajo limfociti, hkrati pa ena od delikates visoke mednarodne kuhinje. Na krožniku je bil tudi izjemno dobro pripravljen in pravilno kuhan korenjev štrukelj, košček pečene cvetače in rebrinčeva ali pastinakova krema. Tudi k temu krožniku je bilo odlično izbrano vino in sicer mnogim dobro znani modri pinot Marjana Simčiča, letnika 2015. V nadaljevanju je zelo presenetila sladica, tako z okusi kot tudi s podobo, ki je spominjala na naglavni venček nekdanjih nevest. Temelj te sladice sta bili pehtranova in malinina pena (fr. mousse), obogateni z zelo vizualno skrbno izbranimi prilogami. Sladica bi se lahko brez pomislekov imenovala nevestin venec in bi bila (ob ustreznem marketingu) lahko ena od blejskih kulinaričnih posebnosti. Brez dvoma boljših od sicer znamenitih kremnih rezin ali kremšnit, ki se vedno bolj odmikajo t.i. izumljenim pet zvezdičnim doživetjem slovenskega turizma.
Prof. dr. Janez Bogataj,
Conseiller Gastronomique
foto mag. Aleš Knoll